Pristop celotne šole je pristop, ki temelji na sodelovanju in vključuje učitelje, ravnatelje, druge strokovnjake s področja izobraževanja, starše in lokalno skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je ta pristop pomemben dejavnik pri obravnavanju celostnih potreb učencev migrantov in zagotavljanju stalnega napredka učencev.

Začetna ocena novo prispelih učencev migrantov se v Evropi ne izvaja pogosto in je redko celovita. Ti elementi običajno prispevajo k odločitvam o tem, kako umestiti učence v šolo in/ali kako zagotoviti učno pomoč, da bi zadostili njihovim potrebam.

Poučevanje učnega jezika za učence migrante predstavlja poseben izziv, saj je ta jezik pogosto drugi ali dodatni jezik, ki se ga je potrebno naučiti in obvladati na dovolj visoki ravni, da se lahko učijo drugih predmetov.

Dobro počutje učencev v šoli je odvisno tudi od dojemanja in odnosa njihovih staršev do šole, učenja in poučevanja (Trasberg in Kong, 2017; Smit, Driessen, Sluiter in Sleegers, 2007). Dojemanje šole s strani staršev lahko oblikujejo številni dejavniki, ki vključujejo pogovore z njihovimi otroki, drugimi starši in šolskim osebjem, uspešnost njihovih otrok v šoli.

Poleg razvijanja jezikovnih kompetenc učencev iz priseljenskih okolij in zagotavljanja dobrega splošnega napredka je enako pomembno, da šole poskrbijo za socialno, čustveno in duševno počutje učencev. Zlasti novo prispeli učenci migranti morajo osvojiti nov jezik, se prilagoditi novi učni rutini in se spoprijeti z neznanimi izkušnjami v širši skupnosti.

Medkulturna vzgoja je lahko vzgojno načelo, medpredmetna tema ali pa se poučuje v okviru posameznih predmetov učnega načrta. V prvi fazi je bil opravljen začetni pregled obstoječih politik in ukrepov, povezanih z vključevanjem učencev migrantov v šole v 42 izobraževalnih sistemih.